Japonska vulkanska gora Fudži (originalno Fuji), morda najbolj znan simbol Japonske, nas navdušuje že tisočletja.
Vprašajte kogar koli na Japonskem in verjetno vam bo povedal ta tri dejstva o gori:
A marsičesa še veste o tem naravnem nacionalnem spomeniku. Ker tudi mi potujemo na Japonsko, se spodobi zapisati 7 dejstev o gori, ki vas bodo verjetno še bolj navdušila za obisk.
Kakšen je boljši način, da svojemu partnerju izjavite svojo nesmrtno ljubezen, kot če se povzpnete na najvišjo japonsko goro in se na vrhu zavežete? To je razmeroma ekskluzivna zadeva, saj Fujisan Hongu Sengen Taisha ponuja poroke le v svojem svetišču Okumiya na vrhu med planinsko sezono julija in avgusta.
Zaradi pomanjkanja prostora so svatje omejeni na največ 10 oseb. To je izkušnja, ob kateri boste zagotovo čutili vrtoglavico (upajmo, da ne gre samo za višinsko bolezen), A če je višinska razlika prevelika, obstaja na stotine osupljivih lokacij ob jezeru, ki namesto tega vključujejo pogled na goro Fudži v ozadju.
Gora Fudži je bila aktivna že več kot 100.000 let in je taka ostala vse do poznega obdobja Heian. Vemo tudi, da je gora Fuji še vedno tehnično aktivna in je samo vprašanje časa, kdaj bo znova izbruhnila (1).
Vemo tudi, da lahko vsak prihodnji izbruh povzroči kaos na cestah, železnicah in nebu zaradi kopičenja pepela. Zadnji izbruh gore Fudži je bil izbruh Hoei v obdobju Edo. Začelo se je 16. decembra 1707 in je trajalo do 1. januarja 1708. V teh dveh tednih je bila večina območja, ki obdaja goro, prekrita s pepelom – na nekaterih mestih do 3 metre globoko – kar je uničevalo pridelke in povzročalo lakoto. Nakopičeni pepel je dolgo po začetnem izbruhu povzročal zemeljske plazove in poplave. Celo Edo (danes Tokio) je bil prekrit z več centimetri pepela.
Kljub duhovni povezanosti gore Fudži z ženskami in domnevni “materinski avri”, je bilo ženskam stoletja strogo prepovedano plezanje na goro. To velja za večino svetih gora na Japonskem. Prepoved je veljala tudi za tiste v žalovanju in vse, ki so iz kakršnega koli razloga veljali za “neprimerne”, vendar so bile popolnoma diskvalificirane samo ženske, in sicer izključno na podlagi njihovega spola.
Zakaj, se vprašate? No, ponujenih je bilo več izgovorov, glavni je bil, da so ženske motile svete asketske prakse, potrebne za vzpon na goro. Na gori Fudži je bilo rečeno, da lahko ženske – še posebej lepe – razjezijo bogijno Konohana-sakuya-hime in povzročijo ponoven izbruh gore Fudži. Da bi se izognile njeni jezi, je bilo ženskam dovoljen dostop do gore le do druge stopnje.
Namesto tega so jih poslali v svetišče Omuro Sengen in jame ob vznožju gore, znane kot tainai ali »notranjost maternice«. Jame v folklorni Japonski imajo močne povezave z maternicami in so služile kot metafora – iti skozi jamo je bilo videti kot oblika ponovnega rojstva. Ženskam je bil dovoljen vstop v te prostore in postale so pomembne neposredne duhovne vezi s svetimi kraji, kot je gora Fudži in druge gore.
Vseeno pa si je ena ženska drznila prekršiti prepoved, preden je bila uradno odpravljena leta 1872. Pravzaprav se je Tatsu Takayama – hči bogatega kmeta – povzpela na vrh 40 let pred tem, leta 1832. Postrigla si je lase, si nadela moška oblačila in se pridružil skupini petih moških na naporni poti do vrha gore Fudži (2). Druga znana izjema je bila Lady Fanny Parkes, žena angleškega diplomata, ki se je povzpela na goro leta 1867. Verjetno je prva nejaponka, ki se je povzpela na vrh.
Kaj pa, če bi bili ženska, ki ne bi želela prekršiti pravil samo zato, da bi doživela goro Fudži? Tu nastopi Fuji-zuka. Fuji-zuka (3) ali Fuji “gomile” so miniaturne različice gore Fudži, ki jih je ustvaril človek. Najprej so služili kot nadomestki za ženske, starejše in otroke ter druge, ki niso smeli ali drugače niso mogli opraviti nevarne poti na vrh gore.
Rečeno je bilo, da te majhne imitacije gore dajejo enako duhovno izkušnjo kot plezanje na pravo goro. Veliko jih boste našli v Tokiu in regiji Kanto, večina jih je visokih od enega do 10 metrov. Na nekatere od njih se dejansko lahko povzpnete, druge so – vsaj danes – samo za predstavo. Najstarejši Fuji-zuka v Tokiu boste našli v svetišču Hatonomori Hachiman v Sendagayi (nedaleč od novega nacionalnega stadiona). Dokončan je bil leta 1789 in je enostaven enominutni izlet na vrh, ki je visok le 6 metrov. Pogled morda ni tako dober kot izvirnik, vendar ga ni za zanemariti.
Japonska vulkanska gora je v večini državna last. Vendar pa si Fujisan Hongu Sengen Taisha in njegov tisoččlanski svetniški kolektiv lastijo goro od osme stopnje naprej. Torej, od 3.360 metrov do konice na 3.776 metrih, tehnično hodite po zasebni posesti.
Sliši se zapleteno, a lastništvo je predmet spora že od obdobja Meiji. Vlada Meiji je goro leta 1871 prilastila in nacionalizirala kot del svoje sheme varstva dediščine, vendar je po drugi svetovni vojni zemljišče vrnila številnim svetiščem in templjem. Fujisan Hongu Sengen Taisha je šel na sodišče in se leta 1974 na sodišču boril za vrh gore Fudži, na koncu pa je leta 2004 ponovno pridobil lastništvo.
Fujigoko ali pet jezer Fudži je samo po sebi priljubljena destinacija za oglede. Z vinogradi, razkošnimi gostilnami ob jezeru in neprekosljivim razgledom na goro, kaj vam ne bo všeč? Vendar pa boste morda razmislili, preden potopite prste vsaj v jezero Motosu, saj so tam že večkrat opazili japonsko lastno Nessie, znano kot Mossie.
Prvič v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je skupina turistov trdila, da je v vodi videla veliko črno senco. Novica je postala senzacija po vsej državi in lokalni ribiči iz Shizuoke so v jezero nastavili ribiško mrežo, da bi ujeli skrivnostno bitje. Aja, ko so izvlekli mrežo, so ugotovili, da je raztrgana. Res skrivnostno. Oktobra 1987 je moški iz Tokia opazil približno 30 metrov dolg črn hrbet, ki je izstopal iz vode jezera Motosu. Posnel je tri fotografije, na katerih je bila prikazana črna senca na desni strani na sredini, pri čemer je trdil, da je hrbet grudast “kot krokodil” in da se je kmalu po tem, ko ga je videl, potopil v vodo.
Več drugih ljudi je trdilo, da so podobno opazili tako na jezeru Motosu kot na drugih jezerih na tem območju, vendar ni enotnega mnenja o tem, kaj bi lahko bila Mossie, ali kako je ona ali on prišel tja.
Odpravite se z nami na Japonsko tudi vi. Na goro se sicer ne bomo povzpeli, se bomo pa zapeljali do do jezera Kawaguchi, od koder se nam bo v lepem vremenu odprl čudovit pogled na to dih jemajočo vulkansko goro. Poleg tega vas v 13-dnevnem programo čakajo sama najlepša in najboljša mesta, kot so Tokio, Kyoto, Hirošima, Osaka in številna majhna, prisrčna mesetca. Več o programu TUKAJ.
