Ko slišimo besedo habanera, nas večina pomisli na zapeljivi ritem Bizetove opere Carmen. Toda habanera ni le znana operna arija, temveč ples in glasbeni slog, ki je v 19. stoletju osvojil Kubo, Španijo in Evropo. Ples, ki ga pogosto primerjajo s tangom, je nosilec kulturne identitete in hkrati dokaz, kako globoko se lahko prepletajo afriški in evropski vplivi.
Posebno mesto ima habanera na Kubi – otoku, kjer se je rodila in kjer še danes živi kot del folklornega spomina. Kuba ni le zibelka habanere, temveč tudi prostor, kjer lahko razumemo, kako glasba postane most med kulturami, in kjer je habanera oblikovala temelje za mnoge druge svetovno znane plesne oblike. Če boste na Kubo odpotovali, se boste o tem lahko tudi prepričali.
Vsa magična vodena potovanja tukaj.
V začetku 19. stoletja je bila Havana eno najpomembnejših pristanišč Novega sveta. Sem so prihajale ladje iz Afrike, Evrope in Severne Amerike. To ni pomenilo le pretoka blaga, ampak tudi idej, tradicij, jezikov in seveda glasbe.
Na Kubi so se srečali trije glavni vplivi:
Tangu podoben kubanski ples je bil pravzaprav prva plesna oblika, ki se je rodila na Kubi in kasneje osvajala svet.
Čeprav jo danes povezujemo s koncertnimi dvoranami in opernimi odri, je habanera nastala na kubanskih ulicah in v plesnih dvoranah Havane. Njene značilnosti so bile:
Ulica je bila tisti prostor, kjer se je habanera “učila” in širila. Ni bila rezervirana za elito, temveč za preproste ljudi.
Na Kubi je habanera dobila status kulturnega simbola iz več razlogov:
Habanera se je na Kubi razvila kot preplet ritma in melodije, ki sta združevala afriško energijo in evropsko eleganco.
Kubanska habanera je pela o ljubezni in življenju. Melodije so bile lirične in pogosto melanholične. Ko poslušamo stare habanere, začutimo nostalgijo – občutek, da pesem govori o domu, ki je vedno nekje daleč, a hkrati blizu srca.
Na Kubi so habanero spremljali:
Tangu podoben kubanski ples je v besedilih ujel značilne kubanske motive:
Na Kubi habanera ni bila le glasba, ampak tudi način gibanja, način izražanja.
Najprej je bil tangu podoben kubanski ples ljudski ples, ki so ga plesali na ulicah in praznovanjih. Kasneje so jo prevzeli tudi saloni in jo prilagodili evropskim pravilom družabnega plesa.
Na ta način je habanera dobila dve plati:
Na Kubi se redko katera glasbena oblika konča pri sebi. Vedno se razvije naprej. Habanera je bila začetna iskra, iz katere so nastali drugi kubanski plesi.
Počasni, romantični ples, ki je nastal konec 19. stoletja, nosi v sebi nežnost habanere.
Čeprav ritmično bolj kompleksna in izrazito afriška, je rumba črpala iz habanere kot iz ene od svojih predhodnic.
Največji “potomec” habanere je nedvomno tango, ki se je razvil v Buenos Airesu. Brez kubanske habanere tango ne bi imel svojih osnovnih ritmičnih poudarkov.
Francoski skladatelj Georges Bizet je v operi Carmen uporabil ritem habanere in ga spremenil v arijo, ki jo poznajo še danes. To je bil trenutek, ko je habanera iz kubanskega plesa postala svetovna senzacija.
Na Kubi so habanero začeli poučevati kot del kulturne zgodovine. Danes jo lahko slišimo v folklornih ansamblih, turističnih predstavah in festivalih, kjer se spominjajo njene vloge v nacionalni identiteti.
Za Kubo habanera pomeni:
Na Kubi se še vedno prirejajo festivali, kjer habanera oživi v svoji prvotni obliki. V Španiji, denimo v Torrevieji, pa vsako leto poteka mednarodni festival habanere, ki poudarja špansko-kubanske vezi.
Čeprav habanera danes ni množično prisoten ples, jo še vedno učijo v plesnih šolah kot del zgodovinskega repertoarja. Na Kubi pa jo pogosto uporabijo kot simbol tradicije, ki dopolnjuje sodobne ritme, kot so salsa, reggaeton in timba.
Čeprav habanere danes ne plešejo več tako množično kot salso ali rumbo, jo na Kubi še vedno lahko doživite – predvsem kot del kulturne dediščine.
Če bi želeli habanero resnično doživeti na lastni koži, se lahko v Havani vpišete na kratke tečaje tradicionalnih plesov, kjer pogosto vključijo tudi habanero kot del kubanske plesne dediščine. Priporočene šole:
Je zgodba o Kubi, o njenem ljudstvu in o kulturnih stikih, ki so spremenili svetovno glasbo. Rojena na ulicah Havane, zaznamovana z afriškimi ritmi in evropsko melodiko, je habanera postala prva kubanska glasbena oblika, ki je osvojila Evropo.
Na Kubi habanera ni pozabljena – živi kot del spomina, kot simbol identitete in kot opomnik, da lahko glasba poveže različne kulture. Čeprav danes njen ritem ni več vsakdanji spremljevalec Kubancev, ostaja v ozadju njihove glasbene tradicije, vedno pripravljena, da znova očara svet.
Odpeljite se z nami in se prepričajte!
