Nekje je dežela, kjer so ljudje v stoletjih zgradili na milijone teras, da bi lahko v tej deželi živeli. Nekje je dežela, kjer lahko pospešiš korak in prideš v enem dnevu iz kraljestva večnega ledu v kraljestvo banan. Nekje je dežela, čez katero se morajo odprave prebijati tedne in tedne, da bi prišle do snega in ledu najvišjih vrhov našega planeta. Nekje je dežela, ki je tako čudovita v svoji raznolikosti, da jo mora vzljubiti vsak. In ta dežela se imenuje Nepal.
Ta dežela je Himalaja in dežela pod njo in v tej deželi na robu neba živijo ljudje, ki mislijo enako in hkrati drugače kot ljudje po drugih deželah našega sveta, ljudje, ki živijo še vedno tako, kot so živeli njihovi predniki pred stoletji. Čas zanje preprosto stoji, četudi bi moral teči z orjaškimi koraki.
V besedi Himalaja ni le slika najvišjih vrhov sveta v skoraj dva tisoč kilometrov dolgi gorski verigi, v besedi Himalaja je tudi slika človeka, ki se je odločil osvojiti vse te vrhove in postal del njene zgodovine.
Zgodovina Himalaje je čisto drugačna, kot so zgodovine dežel, ki jih je človek že davno osvojil, ker so bile tople in prijetne za življenje. Ker Himalaja ni topla in rodovitna in tudi ni prijetna za življenje, za človeka ni koristna in je zato med zadnjimi koščki našega planeta, ki se jih je človek namenil osvojiti. Zato v njeni zgodovini še ne nastopajo vojne med ljudmi in je v njem predvsem boj med človekom, skalo, ledom, redkim zrakom in boj človeka s samim seboj.
Lonely Planet je Nepal uvrstil na 1. mesto, kot najbolj top in »vročo« destinacijo leta 2017, se pravi, nekaj potem le drži in odpravili smo se na potovanje v Nepal!
Nepal je turistom prijazna država, ki ponuja ogromno. Od najvišjih vrhov sveta, do mističnih templjev in divjih živali – za vsakogar se najde nekaj, v tej majhni, epski državi, ki leži v južni Aziji, med velikima sosedam, Indijo in Kitajsko. Površina Nepala je 147.181 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 29 milijonov prijaznih in srčnih ljudi.
Naše prvomajske praznike smo preživeli ravno v tej deželi Himalaje, na čudovitem potovanju v Nepal. V skupini nas je bilo šestindvajset, vendar že dolgo ni bilo skupine, kjer smo se tako odlično razumeli, kjer ni bilo niti najmanjšega nesoglasja, tako složna skupina potnikov zelo različnih starosti.
Potovanje v Nepal smo pričeli v prestolnici, 1,5 milijonskem Kathmanduju, ki leži na zavidljivi nadmorski višini 1.300-1.400 metrov, pa vendar nas je pričakalo toplo sonce, skoraj 30C.
Mesto leži v Kathmandujski dolini, obdanimi s hribi z bujno vegetacijo in značilno toplo, zeleno barvo. Dolina Kathmandu se ponaša s tremi prestolnicami Kathmandu, Patan in Bakhtapur.
Sprehod skozi mesto nam je razgaljalo prve tančice skrivnostne boginje imenovane – Kathmandu!
Mesto je sestavljeno iz dveh vzporednih svetov, ki nemoteno obstajata drug ob drugem: en je resnični svet sodobnega vsakdanjega življenja, ki se odraža skozi prašne ulice mesta, umazanijo in predvsem svet revščine. Poleg njega je še drug, nadrealistični svet, ki je prikazan s številnimi hindujskimi in budističnimi templji, zgodovinskimi trgi in palačami; svet bogastva, legend, verovanj in tišine.
Najprej smo obiskali glavni trg in zgodovinsko središče mesta – trg Durbar, na katerem stojijo starodavni templji in palače. Potres, ki je Nepal prizadel april, leta 2015 je med drugim poškodoval tudi nekatere stare zgradbe, nekatere pa kljub temu, da so bile zgrajene že pred tisočimi leti izgledajo, da so še vedno v enakem stanju, kot so bile nekoč, ko so bile postavljene.
Vsaka zgradba na trgu je povezana s skrivnostnimi legendami, ki smo jih počasi pričeli odkrivati.
V Nepalu je več trgov Durbar, saj vsi označujejo prostor pred kraljevimi palačami. V Kathmanduju, Patanu in Bakhtapuru pa živi tudi deklica Kumari Devi – živa boginja, reinkarnacija boginje Durge, ki s svojo naivno otroško radovednostjo opazuje dogajanja za zastrtimi okni. Živa boginja, morda pa le uboga deklica, ki je trenutno stara 3,5 let in je bila izbrana za to častno nalogo in zagotovo oropana svojega otroštva ter, ki bo kasneje prikrajšana tudi normalnega življenja. Ko bo dobila prvo menstruacijo jo bodo zamenjali z drugo “neustrašno” deklico, živo boginjo. S prvo kapljo krvi bo deklica izgubila svojo božansko moč. Njena družina bo sicer finančno preskrbljena, deklica pa bo verjetno ostala sama do konca življenja. Namreč, okolica se je bo bala, ne bo našla moža, saj tisti, ki se poroči z živo boginjo po legendi hitro umre.
V Nepalu živi 11 Kumari deklic, najvažnejša pa je ravno deklica, ki živi na Durbar trgu v Kathmanduju.
Kumari je izbrana med stotinami Newarskih deklet, starih od treh do petih let. Najprej izberejo 32 deklic, ki so lepe na oko, ki imajo naravni sij, simbolične brazgotine, pegice itd.
Po izboru teh 32 deklic odpeljejo v temno sobo, kjer jim na mizo postavijo glave bikov, medtem ko so odrasli moški zamaskirani v demone in strašijo deklice. Lahko samo ugibamo, kako zastrašujoča scena za deklice teh let. Vendar pravilo pravi, da le boginja ne bo pokazala strahu pred demoni. Tako deklica, ki se ne prestraši, postane nova Kumari Devi – živa boginja, reinkarnacija boginje Durge. Preselijo jo na Durbar trg, v palačo Kumar Ghar, ločijo od družine in v naslednjih letih bo ona ta oboževana živa boginja. Nepalska vlada pokriva vse njene stroške in stroške tistih, ki živijo poleg nje. Deklica se v palači šola in ukvarja s preučevanjem verskih obredov in tradicije. Dvakrat na dan Kumari pride do okna, da pozdravi mimoidoče. Palačo zapusti samo v času festivalov. Lahko jo obiskujejo ženske sorodnice, moški pa ne.
Za nas žalostna, a resnična zgodba, ki potrjuje, kako je tradicija še vedno trdno zakoreninjena v življenja Nepalcev in obstaja se iz časa, ko meje med zemljo in nebom še skoraj niso bile začrtane. Potrjuje, da tradicija in vera v Nepalu še vedno stopata z roko v roki.
Naslednje jutro smo se prebudili že zelo zgodaj, saj nas je čakal jutranji polet nad Himalajo…
Nad to Himalajo, o kateri smo do sedaj le brali, na to Himalajo, kamor hodijo največji hribolazci. Nad to Himalajo, ki je žal vzela že toliko življenj. Še vedno pa mnogim predstavlja takšen izziv, da se kljub nevarnostim želijo povzpeti na zasnežene vrhove in osvojiti to Himalajo. Na Himalajo, kjer je 8 najvišjih vrhov sveta, nad to Himalajo, kjer se ponosno dviguje 8.848 metrov visok Mt. Everest, najvišji vrh sveta.
Ko smo preleteli Himalajo, smo navdušeni občudovali zasnežene vršace in bilo nam je jasno le, da se vzpenjamo v nebo, da se vzpenjamo verjetno kar naravnost v objem bogov. Pokrajina je bila tako čudovita, tako sanjska in nad njo je vladala le čista tišina…
Pred pristankom so nam v letalu postregli še s šampanjcem in dan se ne bi mogel pričeti lepše. Vsi smo se strinjali, da je bila odločitev za potovanje v Nepal pravilna.
Na potovanju v Nepal smo obiskali mesto Patan, poznano tudi pod imenom Lalitpur. Je eno izmed treh starih mogočnih mest v katmandujski dolini, ki se ponaša z nenavadnimi kraljevskimi palačami, ozkimi ulicami, starinskimi prodajalnami in templji. Prav tako v Patanu živi deklica Kumari Devi, katero smo seveda obiskali. Ker tukaj ni tako strogo kot v Kathmanduju, smo se z njo tudi srečali in drobna, 4 letna deklica nas je tudi blagoslovila.
Nato smo se odpeljali do templja Pasupatinath, največjega hindujskega tempeljskega kompleks v južni Aziji. Leži na bregovih svete reke Bagmati, kjer smo si ogledali očiščevalne obrede. Ob bregovih reke so postavljena kurišča, kjer hindujce po smrti upepelijo (podobno kot v Varanasiju v Indiji, le da je tukaj vse skupaj manjše). Domačini verjamejo, da ima tako kot reka Ganges v Indiji, reka Bagmati moč, da očisti njihovo karmo. Ob bregovih smo srečali tudi svete može – saduje, ki so temu svetemu kraju dali še posebni pečat.
Dan smo končali z obiskom Soyambhunath Stupe oziroma Opičjega templja, enega najstarejših verskih objektov v Nepalu. Stupa je Sveti kraj tako za budiste kot hindujce. Napolnjeni s prav posebno energijo smo se vrnili v Kathmandu in si po še nekaj kozarčkih viljamovke privoščili zaslužen počitek.
Potovanje v Nepal smo nadaljevali z vožnjo proti mestu Pokhara, drugem največjem mestu v Nepalu. Za le 200 kilometrov poti smo potrebovali 7 ur. Pokhara je izhodiščno mesto za alpinistične odprave v Himalajo. Obkrožena je z najvišjimi gorami sveta: Daulagiri (8.167 m), Annapurna (8.091 m) ter Manaslu (8.156 m).
V mestu je jezero Phewa, v katerega se zrcalijo okoliške gore, ki ob lepem in jasnem vremenu pričarajo čudovit pogled. S čolni, nekakšnimi velikimi pedolini smo se popeljali po tem jezeru. Jezero se ponaša z otočkom, na katerem stoji tempelj Taal Barahi, najbolj pomemben tempelj v Pokhari, posvečen hindujskemu bogu Višnju.
Da naša vožnja po jezeru ne bi bila dolgočasna, so naši fantje, pa tudi nekatera dekleta prevzela »krmilo« in tekmovala kateri čoln bo hitreje prišel do cilja. Seveda smo bili na koncu zmagovalci vsi, saj si je vsak čoln po svoje predstavljal pot do zmage. Za konec dneva smo se nekateri povzpeli še do Stupe Miru, ki leži na hribu nad Pohkaro. Čudovit razgled na mesto, jezero ter okoliške hribe. Drugi potniki so se raje vrnili v hotel na pivo in nas tako dobre volje pričakali v restavraciji.
Če smo že v Nepalu, pa se seveda moramo odpraviti še na trekking, v osrčje Himalaje. Žal ne gre do Annapurne, gre pa vsaj do vasice Dhampus. Dobre volje smo se odpeljali do našega izhodiščnega mesta Kande, od koder smo peš nadaljevali pot. Pričeli smo se strmo vzpenjati. Pot se je nato nekoliko zravnala in vsi smo z lahkoto prišli do Avstralskega kampa, na višini nekaj manj kot 2.000 metrov. Samo še slabo uro je bilo do vasice Dhampus, kjer se nam je ob sončnem zahodu odprl čudovit pogled na zasnežene vrhove (Annapurna South, Machhapurchhre, Annapurna IV ter veriga Manaslu). Prespali smo v prijetnem hotelu in ob sončnem zahodu občudovali vršace, ki so se bohotili v jasnem vremenu. Naslednji dan je bil spust do vasice Phedi, ki je bil skoraj težji in daljši kot vzpon. Malce utrujeni, vendar dobre volje smo se vrnili v Pokharo.
Himalaja nas je zasvojila, zato smo se naslednji dan, zgodaj zjutraj, s helikopterjem odpeljali do najvišjega baznega tabora v Himalaji, na višini 4.130 metrov. Nihče ni imel hujših problemov z višino, le noge so bile težke in vsak korak velik napor. Navdušeni nad bližino zasneženih vršacev in spektakularnim pogledom smo se po približno pol ure vrnili v dolino.
Ponovno dolga vožnja, pa vse skupaj malo kilometrov. Takšne žal so ceste v Nepalu. To moramo sprejeti, saj nas nato obisk novih krajev navduši in poplača vsako uro naše vožnje.
Lumbini, sveti kraj, ki je od leta 1997 pod UNESCOVO zaščito je rojstni kraj Siddharte Gautame, ustanovitelja budizma. Rodil se je okoli leta 560 pred našim štetjem. Siddharta je bil najprej hindujce in nato ostali svet navdušil s svojo filozofijo in ozaveščanjem o pravi poti, saj le ta vodi do nirvane, končnega cilja vsakega budista.
Zaradi njegove modrosti so ga imenovali Buda, kar pomeni razsvetljeni.
Obiskali smo tempelj, v katerem je kamen, na njem pa odtis stopala Siddharte. In ravno tukaj naj bi se Siddharta rodil pred več kot 2.500 leti. Pred templjem je ribnik, kjer naj bi se njegova mama Maya okopala pred porodom in kjer naj bi Siddharto okopala takoj po rojstvu.. Pa je vse to res? Tudi če ni, smo se na tem kraju počutili zares sproščeno. V senci drevesa smo z našim vodnikom meditirali in se prepustili toku svojih misli.
Za konec potovanja v Nepal nam je ostal le še Narodni park Chitwan, ki je bil ustanovljen leta 1973 in je najstarejši Narodni park v Nepalu. Zaradi svoje divje narave je park od leta 1984 pod UNESCOVO zaščito. Razprostira se na površini 932 kvadratnih kilometrih. Park je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med njimi ogroženim nosorogom, bengalskim tigrom in krokodilom. Dan smo pričeli s safarijem, na katerem smo med drugim videli nosoroge, ne pa tudi tigrov. Nato smo se odpravili na safari s sloni. Bil je precej dolg safari in naše zadnjice so bile že zelo na preizkušnji. Za konec dneva smo se z drvaki popeljali po mirni reki in opazovali krokodile ter čudovito naravo. Bilo je tako mirno, tako sproščujoče, morda je taka Nirvana?
Tako smo na najlepši možni način zaključili dan in s tem tudi naše potovanje v Nepal. Potovanje, ki nam bo vsem ostalo v lepem spominu.
Če se nam bi želeli pridružiti pri našem naslednjem potovanju v Nepal vas vabimo, da si ogledate naš program TUKAJ!
Za vse informacije glede programa potovanje v Nepal smo vam z veseljem na voljo.
