Kot nam je do zdaj že znano ima vsaka dežela tega sveta svoje posebnosti. Ne govorimo le o različnih kulturah, religijah, kuhinji ali podnebju, temveč tudi o priljubljenih športih. Ko se bližamo Japonski spoznavamo njene tradicionalne borilne veščine, ki tudi štejejo kot pomemben šport. Tudi na olimpijskih igrah spremljamo boks, judo ter teakwondo, na našem potovanju po Japonski pa se neizogibno srečamo tudi s tradicijo različnih starejših borilnih veščin. V nadaljevanju vam torej predstavljamo tradicionalne borilne veščine.
Japonska je močno zaznamovana z več stoletij dolgo tradicijo borilnih veščin. Izraz “buši”, oziroma samuraj, še danes predstavlja sam temelj vrednot japonske družbe. Za samuraje je veljalo, da so bili pogumni in neustrašni vitezi in bojevniki, katerim je bila najbolj pomembna Pot ali “Bušido”. Dobesedni prevod besede samuraj je “tisti, ki služi”. Vsaj samurajski bojevnik se je moral strogo držati kodeksa etičnih in moralnih principov, ki jih je predstavljala pot Bušido. Poleg tega je bil vsak bojevnik deležen časti, hkrati pa je ta privilegij od njih zahteval veliko odgovornosti. Poleg svoje fizične pripravljenosti se je ocenjevala tudi njihova psihična pripravljenost, ki so jo pridobili primarno s filozofskim znanjem. Močno jih je zaznamovala tudi njihova lojalnost, ki je trajala dobesedno do smrti.
Vsak samuraj je nosil dva meča. Kastana (dolgi meč), je bil vedno pripet ob levi strani telesa, wakizashi (kratki meč) pa ob desni strani. Kratki meč je bil zanje podaljšek duše ter se je uporabljal za ritual Seppuku, ki pomeni samomor v znak popolne predanosti ali pa nasprotovanju gospodarja.
Vsi poznamo klasičnega japonskega sumo borca. To so obilni Azijci, le pomanjkljivo oblečeni, s čopkom las sredi glave. Dobesedni prevod te veščine je “udarjati drug drugega”. Bojevnike oziroma rokoborce imenujejo rikishi ter jih delijo po več rangih. Večina nam poznanih spada v rang oozeki. Celoten smisel borbe je v tem, kdo nasprotnika prvi potisne izven kroga ali ga prisili, da se dotakne tal z delom telesa, ki niso stopala. Borba lahko traja od nekaj sekund pa do nekaj minut, nenapisano pravilo pa je, da dlje traja borba, slabši je rokoborec. Na letni ravni priredijo šest turnirjev. Šampiona, ki zmaga v dveh zaporednih turnirjih imenujejo yokuzuna.
Od vsakega sumoista se zahteva popolno predanost treningu in tudi načinu življenja. Japonska predstavlja edino državo s profesionalnimi sumo treningi na svetu. Tradicija se razvija že 400 let ter velja za “zdravilno”, danes pa se obogatuje tudi z mnogimi novimi disciplinami tekmovanja, kot je “sumo otroškega joka”. V tem tekmovanju zmaga rokoborec kateremu otrok prvi zajoče v naročju.
Gre za tradicijo, ki se je začela razvijati na Kitajskem, saj ima dežela razgibano preteklost vojn in sporov. Danes velja, da so ravno kitajski šaolisti tisti, ki zmorejo vse. Osupljivo je njihovo sukanje na konicah kopja, stojo naredijo le na dveh prstih, na glavah si razbijajo železne palice ter težke granitne bloke in podobno. Začetnik kung fuja je indijski budistični menih Bodidarma, ki je zaradi težav s koncentracijo začel razvijati posebne gibalne in dihalne vaje z oponašanjem živalskih gibov. Danes je to kung fu, izjemna spretnost, ki je rezultat dolgoletnega trdega dela ter ogromne samodiscipline.
Ta skrivnostna starodavna veščina vojskovanja izhaja iz Šrilanke. Začetki so precej mitološki, saj pravijo, da so na Šrilanki angamporo poznali že v časih velikega kralja Ravane, ki je otoku vladal pred približno 5000 leti. Ravana velja za največjega ter najbolj neustrašnega borca angampore. Sama beseda izhaja iz šrilanškega jezika, kjer “angam” pomeni telo, “pora” pa je borba oziroma bojevanje. Sprva je šlo zgolj za telesno bojevanje, s posnemanjem živalskega sveta, kasneje pa so uvedli tudi uporabo orožja.
To je Japonska potovanje – Tradicionalne borilne veščine. Pri vseh naštetih borilnih veščinah gre za zahtevno fizično aktivnost, hkrati pa tudi osupljivo visoko stopnjo psihične pripravljenosti. Z ohranjanjem te tradicije nadgrajujejo svoje znanje ter ohranjajo svojo čast skozi stoletja.
Več informacij o naših prihajajočih potovanjih na Japonsko si lahko preberete tukaj. Hkrati lepo vabljeni k branju preostalih blogov.
